20., 21. in 22. člen

Členi od 20 do 26 govorijo poglobljeno o življenju v bratstvu. To poglavje je zelo pomembno za povezovanje, organiziranost in enotnost OFS, ki se je razširil po vsem svetu in potrebuje tudi pravila, ki vodijo bratstva.

Člen 20
Frančiškov svetni red se deli na bratstva na raznih ravneh: krajevno, pokrajinsko, narodno in mednarodno. Vsako od njih je v Cerkvi posebna pravna oseba. Ta bratstva raznih ravni so med seboj urejena in povezana po načelih tega Vodila in po Konstitucijah.

Člen 21
Na raznih ravneh spodbujata in vodita vsako bratstvo svet in minister (ali predsednik), ki ju po določbah Kon stitucij izvolijo bratje in sestre z zaobljubo.
Njuna služba, ki je začasna, je služba razpoložljivosti in odgovornosti za posameznike in celo skupnost.
Po Konstitucijah se notranja zgradba posameznih bratstev pod vodstvom svojega sveta organizira glede na različne po trebe njihovih članov in krajev.

Člen 22
Krajevno bratstvo mora biti kanonično ustanovljeno. Tako postane osnovna celica celotnega reda in znamenje vidne Cerkve, ki je občestvo ljubezni. Krajevno bratstvo mora biti prednostno območje, kjer se razvija čut za Cerkev in duhovne poklice Frančiškovih bratov in sester ter spodbuja apostolsko življenje svojih članov.

Najprej je potrebno, da vsak član OFS začuti, da je del velike družine, ki je prisotna povsod po svetu. Nobeno bratstvo ne more živeti samo zase, odrezano od drugih. Delitev na ravni je zgolj z namenom lažjega vodenja in medsebojnega spodbujanja.
Pomembno je tudi, kaj ob tem čutimo. Če predsednik skupaj s svetom čuti, da je v službi bratstva, potem bo to raslo v vseh pogledih. Zato naj svet sestavljajo dejavne in razpoložljive osebe, ki si znajo dobro organizirati čas, da lahko pridejo skupaj, kadar je to potrebno. Službe članov svetov so začasne, menjave pa zelo potrebne in dobrodošle, saj to prinaša vitalnost in novo energijo. Zaupana naloga ni častna funkcija ampak pripravljenost za služenje in odgovornost do celotnega bratstva.
Bratje in sestre, ki so poklicani v služenje bratstvu na tak način, naj imajo tak klic za dar Gospodove ljubezni. Od doma je potrebno iti z mislijo, da grem služit Gospodu, ki ga bom srečal v bratstvu ali pa na sestanku sveta.
Nenazadnje pa je primerno poudariti še, da bratstvo ni samo skupina pobožnih ljudi, ki se posveča prebiranju Božje besede in molitvi, ampak je predvsem del Božjega ljudstva, ki živi s Cerkvijo in za Cerkev; ki sprejema besede papeža, ki je namestnik apostola Petra in Kristusov namestnik na Zemlji; ki spoštuje duhovnike, kot jih je spoštoval sv. Frančišek. V bratstvu je vsak član poklican, da razvija svojo poklicanost v hoji za Frančiškom, in to tako, da vedno bolj spoznava njegovega duha in njegov ideal, da bi lahko hodil za Kristusom na njegov način.
Smo v času, ko poteka kar veliko volilnih kapitljev na krajevnih ravneh, približuje se tudi volilni kapitelj na narodni ravni. Ravno zato je pomembno, da razumemo službe, ki so v svetu, da jih vzamemo kot služenje in se damo na razpolago bratom in sestram. Ne branimo se z vsemi štirimi, če nam bratje zaupajo to nalogo. Sprejmimo jo v ponižnosti in se priporočimo v molitev. Vas drage bralke in bralci pa prosim, da v svojih molitvah izročate tudi prihajajoče kapitlje in člane, ki bodo pogumno rekli svoj: »Tukaj sem.«