STATUT

 

ORDO FRANCISCANUS SAECULARIS SLOVENIJA

STATUT OFS SLOVENIJE

 

UVOD

Opredelitev

 

Art. 1

Narodno bratstvo Frančiškovega svetnega reda Slovenije je organska zveza vseh krajevnih in osebnih bratstev, tistih, ki so ustanovljena kanonično in tistih v vzgoji, ki obstajajo na ozemlju Republike Slovenije (prim. G.K. 65.1).

 

Sedež

 

Art. 2

Narodno bratstvo OFS Slovenije ima sedež v Ljubljani, na Prešernovem trgu 4, SI-1000 Ljubljana (prim. G.K. 65.3)

 

Cilj 

 

Art. 3 

  1. Namen Frančiškovega bratstva je živeti evangelij v bratskem občestvu, na način svetega Frančiška Asiškega in ga spodbujati v cerkveni stvarnosti in v javnem življenju v Sloveniji (Pravilo 4 in 14), v spoštovanju skupne kulture, družbenih struktur, civilne organiziranosti in identitete etničnih skupin.
  2. Narodno bratstvo se s pravočasnimi usmeritvami trudi obdržati žive in učinkovite stike s krajevnimi bratstvi, neposredno in/ali posredno preko pokrajinskih bratstev, na način, da bi bilo med njimi koristno sodelovanje, medsebojna vitalnost in obojestranska pomoč.
  3. Narodni Svet mora vzdrževati živ in dejaven stik z mednarodnim bratstvom.

 

 

KRAJEVNO BRATSTVO

 

Svet bratstva in predsednik 

 

Art. 4 

Bratstvo animirata in vodita Svet in predsednik, izvoljena na način in pod pogoji, ki jih določajo Generalne Konstitucije in ta Statut.

Duhovni asistent je del Sveta: svojo službo opravlja v skladu s čl. 90.2 G.K. in čl. 12.3 Statutov za duhovno in pastoralno oskrbo v OFS.

 

Svet bratstva

 

Art. 5

Svet bratstva, oblikovan po čl. 49 G.K., izvaja pristojnosti, ki mu jih podeljuje čl. 50 istih G.K. Skrbi tudi za:

 pripravo srečanj bratstva;

 z družinskim duhom spodbuja molitvena in študijska srečanja, karitativne in apostolske dejavnosti s komponentami Frančiškove družine na svojem ozemlju;

 odloča o izvzetju časa uvajanja;

 odloča o sprejemu kandidatov v začetno vzgojo;

 oceni možnosti podaljšanja časa začetne vzgoje;

 odloča o sprejemu kandidatov za zaobljube;

 sprejme ukrepe navedene v G.K, čl. 56-57, glede tistih, ki ne spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz življenja v bratstvu, in čl. 58, v posebej predvidenih primerih;

 odloča o ustanavljanju sekcij ali skupin znotraj bratstva ali skupno z drugimi krajevnimi bratstvi;

 zaupa animacijo in vodenje sekcij ali skupin članu Sveta ali drugemu predanemu članu iz istega ali bližnjega bratstva;

 zaprosi Svet višje stopnje za prehod krajevnega bratstva v pastoralno oskrbo drugega Prvega reda ali Tretjega Regularnega reda.

  1. Kjer obstaja Frama, le-ta sodeluje v Svetu bratstva preko predstavnika, ki ima, če je predan član OFS, volilno pravico (G.K. člen 97.4).

 

Predsednik

 

Art. 6

  1. Predsednik je prvi odgovoren za bratstvo (prim. čl. G.K. 51.1) in opravlja svojo službo kolegialno s Svetom.
  2. Pristojnosti predsednika so navedene v čl. 51 G.K. Poleg tega je predsednik dolžan prevzeti skrb za delovanje različnih služb in zagotoviti da so prihodki in odhodki izvedeni po predhodno potrjenih indikacijah sveta.

 

Frančiškova mladina (Frama)

 

Art. 7

  1. Krajevno bratstvo, ki sledi usmeritvam sveta višje stopnje in v sodelovanju z duhovnim asistentom išče najustreznejše načine, ki spodbujajo ustanovitev Frančiškove mladine.
  2. Frančiškova mladina ima statute, organizacijo ter njej lasten način vzgoje, primeren za njene zahteve. (G.K. čl. 96.5)
  3. Bratstvo organizira srečanja z mladimi Frančiškovimi brati (24. pravilo).
  4. Da bi izmenjali svojo izkušnjo vere, Bratstva OFS in Frama sodelujejo in imajo skupne pobude tako, da vnašajo Frančiškovo karizmo v evangelizacijo in v široko področje današnjih resničnosti
  5. Vsako krajevno bratstvo imenuje enega od svojih članov za bratskega animatorja, ki spremlja Framo (G.K. člen 97.2).
  6. Svet OFS vsake stopnje imenuje enega od svojih članov v Svet iste stopnje Frame in član Sveta Frame bo del Sveta OFS (Glej C.G. člen 97.4).

 

Frančiškovi otroci

 

Art. 8

Bratstva OFS in Frame poskušajo ustvariti skupine otrok in jih vzgajati za preprosto in veselo življenje v družini, v šoli in v njihovem okolju; ter jih uvajati v poznavanje in ljubezen do svetega Frančiška in frančiškovskega življenja (prim. C.G. čl. 25).

 

Čas uvajanja

 

Art. 9

Gre za korak, namenjen preverjanju krščanske in frančiškovske poklicanosti kandidata, ki je

usmerjen k začenjanju življenja v občestvu z brati; faza, katere trajanje bo z razločevanjem določilo vsako krajevno bratstvo in ne sme biti krajše od vsaj šestih mesecev (prim. G.K. 38).

 

Čas oblikovanja

 

Art. 10

Vključuje obdobje študija in sprejemanja frančiškovske duhovnosti, v trajanju najmanj eno leto (prim. C.G. člen 40.1). Začetna vzgoja traja do zaobljub in se izvaja v skladu s tem, kar je določeno v čl. 40. in 41. Generalne Konstitucije.

 

Integracija

 

Art. 11

Poleg časa potrebnega za vzgojo v lastnem bratstvu, morajo predsedniki in odgovorni za vzgojo v krajevnih bratstvih pripraviti skupna srečanja med kandidati iz sosednjih bratstev. Podobna srečanja bodo organizirana za nove in začasne člane. Na teh srečanjih, bodo obravnavane teme za vzgojo, potekale pa bodo tudi izmenjave idej o ciljih reda, o izkušnjah evangeljskega življenja v bratstvih itd., tako bo zagotovljeno zorenje v poklicanosti in rast v edinosti med Krajevnimi bratstvi (prim. G.K. člen 40.1 in 44.2).

 

Minimalna starost za zaobljube in znak pripadnosti

 

Art. 12

  1. Najnižja starost za opravljanje zaobljub je 18 let.
  2. Razpoznavni znak pripadnosti Frančiškovemu svetnemu redu v državi je tau

(Glej čl. 43 G.K.).

  1. Vsi kandidati po zaobljubah prejmejo Knjižico bratov in sester OFS Slovenije, v njej je zapisan čas uvajanja in datum zaobljub.

 

Trajna vzgoja

 

Art. 13

  1. Trajno vzgoja je nujno orodje za pomoč članom Frančiškovega svetnega reda na poti spreobrnjenja in pri njihovem poslanstvu v Cerkvi in družbi.
  2. Narodni Svet bo pripravil programe za trajno vzgojo v skladu z zahtevam sodobnega življenja, ki bodo poskušali utelesiti Frančiškovo karizmo v luči znamenja časov, v skladu s cerkveno in sedanjo stvarnostjo.
  3. Narodni in pokrajinski Sveti bodo načrtovali tečaje poglabljanja in posodabljanja za vse odgovorne za animacijo in vodenje krajevnih bratstev.
  4. Svet krajevnega bratstva bo določil obliko izvajanja programov za vzgojo, ki ga bo že pripravil Narodni in/ali Pokrajinski Svet.
  5. Krajevno bratstvo bo odgovorno ocenilo udeležbo članov ob priložnostih in pobudah za vzgojo, ki jih ponujata Narodni in/ali pokrajinski svet ter lokalna Cerkev.
  6. Narodni in/ali Pokrajinski svet bo soodgovoren za vzgojo bratov, da bi pospeševali in spodbujali poklicanost v Frančiškov svetni red.
  7. Vsi člani Frančiškovega svetnega reda se morajo čutiti zavezane k pastorali poklicev, izhajajoč iz pričevanja lastnega življenja.

 

Sodelovanje v življenju krajevnega bratstva

 

Art. 14

  1. Življenje v Frančiškovem svetnem redu se uresničuje v bratskih srečanjih.
  2. Člani OFS so zaradi svoje poklicanosti in pripadnosti soodgovorni za življenje njihovega bratstva in Reda.
  3. Sveti na različnih ravneh morajo zagotoviti, da so redna srečanja in srečanja bratstva (G.K. člen 53) usmerjena v povečanje edinosti med brati ter njihovo duhovno rast in zorenje.
  4. Na različnih srečanjih bratstva bo dovolj časa za pogovor, vzgojo, preučevanje Božje besede, evharistično slavje, bogoslužje ur in tipične frančiškanske pobožnosti.
  5. V življenju bratstva lahko sodelujejo ljudje, ki ne pripadajo OFS, a želijo deliti svoje življenje in dejavnosti (prim. člen 53.5 in 103.1). Da njihova prisotnost ne bi izkrivila identitete bratstva, njihovo število ne sme preseči 30 % članov določenega bratstva (prim. Okrožnica 35/02-08, 1. januar 2006).

 

Art. 15 

  1. Bratstvo bo – samostojno ali v sodelovanju s Frančiškansko družino ali z drugimi združenji ali gibanji – razvijalo apostolske, dobrodelne in družbene pobude, pri katerih bodo člani sodelovali po osebni razpoložljivosti, z ekonomskim prispevkom, molitvijo in tiho daritvijo svojega trpljenja.
  2. Če bratstvo ne more razvijati lastnih apostolskih pobud, bo vključeno v apostolat vsakega izmed svojih članov, tako, da bo obveščeno, da bo sodelovalo z molitvijo, svetovanjem in bratsko naklonjenostjo.

 

Art. 16 

Svet bratstva bo sprejel ustrezne pobude za spodbujanje poklicev v OFS, z organizacijo priložnostnih »Dni poklicanosti« ipd ali druge vrste srečanj, v skladu z okoliškimi razmerami ter z uporabo sredstev in gradiva za razširjanje: letaki, zloženke, plakati, spisi itd.

 

POKRAJINSKO BRATSTVO

 

 Splošni podatki

 

Art. 17

Pokrajinska bratstva OFS v Sloveniji so:

– Pokrajinsko bratstvo OFS Ljubljana – na ozemlju ljubljanske nadškofije in škofije Novo mesto

– Pokrajinsko bratstvo OFS Maribor – na ozemlju mariborske nadškofije,  škofije Celje in škofije Murska Sobota

– Pokrajinsko bratstvo OFS Koper – na ozemlju škofije Koper

 

Art. 18

Pokrajinska bratstva imajo preko svojih Svetov nalogo, da spodbujajo, animirajo in usklajujejo vsa krajevna bratstva na njihovih ozemljih in da jih ohranjajo združene z Narodnim bratstvom (prim. G.K. člen 61.1)

 

Art. 19

  1. Narodni Svet je tisti, ki ustanavlja pokrajinska bratstva, kot je navedeno v čl. 61.2 G.K.
  2. Vsako pokrajinsko bratstvo mora imeti najmanj pet krajevnih bratstev in število aktivnih članov ne sme biti manjše od 80.
  3. Od trenutka, ko je ustanovljena pokrajina, se začne pred-kapitularni čas. Narodni Svet je odgovoren za imenovanje začasnega pokrajinskega Sveta, ki ob koncu zaključenega semestra skliče prvi Volilni kapitelj.
  4. Organi pokrajinskega bratstva so:

 Kapitelj ali pokrajinski zbor,

 Pokrajinski Svet,

 predsednik.

 

Kapitelj ali pokrajinski zbor

 

Art.20 

  1. Pokrajinski kapitelj je reprezentativni organ vseh obstoječih krajevnih bratstev na svojem ozemlju.
  2. Pokrajinski kapitelj ima na svojem ozemlju pristojnosti posvetovanja in volitev.

 

Art. 21 

Pokrajinski kapitelj je odgovoren zlasti za:

 posvetovanje o zadevah organizacije, vzgoje, občasne krščanske animacije, dobrodelne akcije, v skladu z usmeritvami narodnega sveta;

 preučiti in odobriti poročilo o dejavnostih, ki ga je pripravil pokrajinski svet;

 pregledati in potrditi poročilo o gospodarskem in premoženjskem upravljanju pokrajinskega bratstva;

 vsake tri leta voli predsednika in svetne člane pokrajinskega sveta po številu, ki ga je predhodno odobril ta isti kapitelj

 spreminja in glasuje za svoje lastne statute ter jih predloži v odobritev narodnemu svetu (prim. G.K. člen 6.3).

 

Art. 22 

Člani Pokrajinskega kapitlja so:

 člani Pokrajinskega sveta;

 predsedniki krajevnih bratstev in predstavnik, ki ga izvolijo člani vsakega krajevnega sveta. Za bratstva z več kot 20 priznanimi člani še 1 izvoljeni predstavnik za vseh naslednjih 20 članov (prim. G.K. člen 77.2);

(Primer: do 20 članov> en izvoljeni predstavnik, do 40-> 2 predstavnika, do 60-> 3 predstavniki itd…)

 Pokrajinski duhovni asistenti in pokrajinski duhovni asistent Frame, ki ne glasujejo o gospodarskih in volilnih vprašanjih;

 predstavnik Frame na pokrajinski ravni, ki ima volilno pravico, če ima zaobljube v OFS.

 

Art. 23 

Pokrajinski predsednik vodi pokrajinski kapitelj. Volilne seje vodi narodni predsednik ali njegov pooblaščenec (brat/sestra Frančiškovega svetnega reda član Narodnega sveta).

 

Art. 24 

  1. Pokrajinski kapitelj se skliče redno vsako leto in izredno, če to zahteva najmanj tretjina članov ali ko pokrajinski svet meni, da je potrebno.
  2. Volilni pokrajinski kapitelj se skliče vsake tri leta.
  3. Pokrajinski predsednik mora v dogovoru s svetom sklicati redni pokrajinski kapitelj vsaj 30 dni pred datumom seje z navedbo tem, ki se bodo obravnavale (dnevni red).
  4. Pokrajinski predsednik mora v dogovoru s svetom (G.K. člen 63.2,a) in po predhodnem posvetovanju z narodnim predsednikom, sklicati volilni pokrajinski kapitelj najmanj 30 dni pred datumom seje.

 

Pokrajinski svet

 

Art. 25

  1. Pokrajinski svet je upravni organ pokrajinskega bratstva s kompetencami, ki so predvidene v čl. 62.2 G.K.
  2. Poleg tega je pokrajinski svet odgovoren za:

 Spodbuja in daje prednost za priložnostno sodelovanje pri začetni in trajni vzgoji s sosednjimi pokrajinskimi bratstvi;

 Če je potrebno mora sredstva in metode vzgoje prilagoditi krajevnim razmeram

 Spodbuja vzgojo predsednikov in drugih odgovornih za krajevna bratstva;

 Spodbuja stike krajevnih bratstev z drugimi člani Frančiškove družine in z laičnimi apostolskimi združenji;

 Spodbuja navzočnost članov v družbeni, politični in kulturni stvarnosti in so posebej usmerjeni k spoštovanju življenja, pravičnosti in varovanju narave;

 Izraziti more svoje mnenje in sodelovati pri kanonični postavitvi novega krajevnega bratstva;

 Na prošnjo zainteresiranega krajevnega bratstva in po pridobitvi soglasja pristojnih višjih predstojnikov Prvega reda ali TOR, dopusti prehod bratstva v pastoralo oskrbo nekega drugega Frančiškovega redovniškega reda, kakor je predvideno v čl. 47.2 G.K.;

 Predlagati narodnemu svetu ustanovitev osebnih bratstev, po preverbi veljavnosti motivacij, ki so jih predstavili zainteresirani. Za to pokrajinski predsednik z mnenjem pokrajinskega sveta, narodnemu predsedniku posreduje naslednje:

  1. a) pisno prošnjo predanih članov, ki se zanimajo za ustanovitev osebnega bratstva;
  2. b) kratke informacije, v katerih so navedeni:

– razlogi, ki upravičujejo njegovo ustanovitev;

– opis predvidenih apostolskih dejavnosti, ki se bodo razvijale;

– predlog za določitev primernega duhovnega asistenta;

– sedež bratstva.

 

Art. 26

  1. Pokrajinski svet sestavljajo minister, podminister, tajnik, blagajnik in odgovorni za vzgojo. Če je za življenje pokrajinskega bratstva potrebno, so lahko izvoljeni še drugi svetniki, ki jim bodo zaupane konkretne naloge (maks. 2)
  2. Pokrajinski duhovni asistenti so po funkciji člani pokrajinskega sveta, a v primeru glasovanja pokrajinski duhovni asistent po čl. 21. Statutov za duhovno in pastoralno oskrbo v OFS, ne glasuje o gospodarskih vprašanjih; medtem ko ima pokrajinski upravitelj Frame, če je zavezan član OFS, volilno pravico.
  3. Podpredsednik, tajnik in blagajnik z ustreznimi prilagoditvami izvajajo naloge določene v čl. 52.1.2 in 4 G.K
  4. Vodja vzgoje je odgovoren za:

 Pripravo programov vzgoje za vzgojitelje in vodje krajevnih bratstev;

 Širitev učnega gradiva, ki ga je pripravil narodni svet, in ga po potrebi prilagoditi na lokalne razmere;

 Zagotavljati kakovost vzgoje v krajevnih bratstvih;

 Izkoristiti potrebna sredstva za skupno vzgojo med sosednjimi bratstvi.

 

 

Art. 27

Pokrajinski svet:

 Skliče ga pokrajinski predsednik najmanj 15 dni pred datumom seje, z navedbo tem, o katerih se bo razpravljalo (dnevni red);

 Redno se sestaja vsaj enkrat na tri mesece in izredno, če to zahteva najmanj tretjina članov ali ko predsednik meni, da je potrebno.

 

Pokrajinski predsednik

 

Art. 28

Predsednik je prvi odgovorni za pokrajinsko bratstvo (G.K. člen 63.1) in izvaja svojo službo kolegialno s svetom. Učinkovito zastopa pokrajinsko bratstvo in izpolnjuje naloge, določene v čl. 63 G.K. Poleg tega mora zagotoviti opravljanje različnih služb in da so prihodki in odhodki izvedeni v skladu z določili, ki jih je predhodno odobril narodni svet.

 

NARODNO BRATSTVO

 

Organi narodnega bratstva

 

Art. 29 

Organi narodnega bratstva so:

 Kapitelj ali narodni zbor;

 Narodni svet;

 Predsednik;

 

Kapitelj ali narodni zbor

 

Art. 30

  1. Narodni kapitelj je predstavniško telo vseh bratstev v državi.
  2. Kapitelj ima zakonodajno, posvetovalno in volilno oblast na ozemlju narodnega bratstva.
  3. Narodni zbor, ko zaseda na volitvah, prevzame ime “Narodni volilni kapitelj”.
  4. Kapitelj ima zlasti pristojnosti za:

 Odločanje o zadevah organizacije, vzgoje, redne krščanske animacije in dobrodelnem delovanju na svojem ozemlju;

 Pregleda in potrdi poročilo o delu narodnega sveta;

 Pregleda in potrdi poročilo o gospodarskem in premoženjskem upravljanju narodnega bratstva;

 Vsaka tri leta izvoli narodnega predsednika in druge svetne člane narodnega sveta v številu, ki ga odobri Kapitelj in mednarodni svetovalec;

 Spremeni in glasuje o svojih Statutih, da jih predloži v odobritev predsedstvu CIOFS;

 Potrjuje Statute bratstev na nižji ravni (pokrajinski in/ali krajevnih), kot tudi osebna bratstva ali skupine posvečenih svetnih bratov/sester svetnega Frančiškovega reda;

 Določi letno kvoto prispevkov pokrajinskih in/ali krajevnih bratstev.

 

Art. 31

Narodni kapitelj sestavljajo:

 člani narodnega sveta;

 Pokrajinski predsedniki in za vsak pokrajinski svet še en izvoljeni član (prim. G.K. čl. 77.2);

 Pokrajinske predstavnike sestavljajo: izvoljeni člani vsakega pokrajinskega bratstva v številu po čl. 22 – krajevni predsedniki kot člani Pokrajinskega kapitlja

 Narodni duhovni asistenti (prim. Statut za oskrbo 12.3) in asistent Narodne Frame (Glej Statut za oskrbo 16.4)

 nacionalni delegat Frame, z glasovalno pravico, če je član, zavezan v OFS.

 

Art. 32

  1. Narodnemu kapitlju predseduje narodni predsednik. Volilno sejo vodi generalni minister ali njegov pooblaščenec.
  2. Narodni kapitelj se skliče redno vsako leto in izredno, če to zahteva najmanj tretjina članov ali kadar to narodni svet meni, da je potrebno.
  3. Volilni narodni kapitelj se skliče vsake tri leta.
  4. Narodni predsednik mora v dogovoru s svetom sklicati redni Narodni kapitelj, vsaj 60 dni pred srečanjem z navedbo tem za razpravo (dnevni red).
  5. Narodni predsednik mora sklicati narodni volilni kapitelj, potem ko se je z narodnim svetom dogovoril o formalnostih sklica najmanj 60 dni prej datum srečanja. Generalnega ministra je potrebno pravočasno obvestiti (če možno, 6 mesecev prej).

 

Narodni svet

 

Art. 33

  1. Narodni svet je organ upravljanja narodnega bratstva. Izpolni naloge, določene v čl. 66.2 G.K.
  2. Narodni svet je odgovoren za :

 pripravi in odobri programe in gradiva za začetno in trajno vzgojo,

 potrjuje ustanovitev pokrajinskih bratstev;

 neposredno ali na predlog pokrajinskega sveta odobri ustanovitev osebnih bratstev, potem ko preveril veljavnost in utemeljenost motivacij in da je predhodno obvestil pristojnega glavnega predstojnika Prvega reda ali TOR, ki mu je kanonična postavitev in jamstvo za duhovno in pastoralno pomoč;

 volilnemu kapitlju predlaga število članov, ki bodo sestavljal izvoljen narodni svet;

 navede pisarne, ki bodo del Izvršnega urada (če je le-ta predviden).

 

Art. 34

  1. Narodni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, vodja vzgoje, mednarodni svetovalec. Če je za življenje narodnega bratstva potrebno, so lahko izvoljeni drugi svetniki, ki so jim dodeljene jasne naloge (maks. 2).
  2. Člani narodnega sveta po funkciji so:

 Narodni duhovni asistenti, oz. narodni asistent, po čl. 19 Statuta za duhovno in pastoralno pomoč OFS, brez pravice do glasovanja o gospodarskih vprašanjih;

 Narodni upravitelj Frame, s pravico glasovanja, če je zavezan član OFS.

 Pokrajinski predsedniki

  1. Podpredsednik, tajnik in blagajnik, s potrebnimi prilagoditvami izpolnjujejo naloge predvidene v čl. 52.1, 2 in 4 G.K.
  2. Vodja vzgoje je odgovoren za:

 pripraviti in posodobiti programe in gradiva začetne in trajne vzgoje, ob upoštevanju usmeritev Predsedstva CIOFS in njihovem prilagajanju lokalnim razmeram, ki jih je potrebno predložiti v odobritev narodnemu svetu (prim. G.K. čl. 66.2c);

 v sodelovanju s strokovnjaki pripraviti redakcijo učnih besedil;

 na nacionalni ravni spodbujati organizacijo tečajev, dni in seminarjev za trajno vzgojo;

 biti v stiku s pokrajinskimi vodji vzgoje.

 

Art. 35 

  1. Narodni predsednik skliče sejo narodnega sveta najmanj 30 dni pred datum sestanka z navedbo tem, o katerih se bo razpravljalo.
  2. Narodni svet se sestaja redno najmanj enkrat na tri mesece in izredno, če to zahteva najmanj tretjina njegovih članov ali kadar predsednik meni, da je potrebno.

 

Narodni predsednik

 

Art. 36

Predsednik je prva oseba, odgovorna za narodno bratstvo in opravlja svojo službo kolegialno s svetom. Učinkovito zastopa narodno bratstvo in izpolnjuje naloge, določene v čl. 67 v Konstituciji. Poleg tega zagotavlja, da so izpolnjene naloge in da so prihodki in odhodki izvedeni v skladu z navodili, ki jih je predhodno potrdil narodni svet.

 

CIVILNO PRAVNA OSEBNOST DEDIŠČINA

GOSPODARSKO IZVAJANJE BRATSTVA

 

Civilno pravna osebnost

 

Art. 37

  1. Ker je vsako bratstvo OFS na različnih ravneh pravna oseba v Cerkvi mora vsak dotičen svet pridobiti pravno osebnost s strani države, z namenom pridobivanja in razpolaganja s premoženjem ter da lahko deluje kot pravni subjekt pri izpolnitvi pravnih aktov, pri katerih sodeluje OFS.
  2. Iz narodnega sveta bodo poenoteni kriteriji glede pravne oblike, ki bo sprejeta tako da se bo razširila na vsa bratstva OFS.

 

Dediščina

 

Art. 38

Dediščino krajevnih, pokrajinskih in narodnih bratstev sestavljajo:

 prispevki njenih članov ali občasni letni prispevki, ki jih določi narodni kapitelj;

 presežek preteklega leta;

 premičnine in nepremičnine, ki s pridobitvijo, dedovanjem, darovanjem oz. z dodelitvijo kakršne koli narave, postanejo last krajevnega bratstva.

 

Art. 39

Ob priznavanju avtonomije vsakega bratstva na vseh ravneh upravljanja in rabo njegove dediščine je potrebno soglasje narodnega sveta za prodajo, menjavo in pridobitev nepremičnine, katerih vrednost ne presega dveh tretjin mere, ki jo je določil Sveti sedež (Škofovska konferenca) za to državno ozemlje. Za višje zneske je potrebno stopiti v stik s Predsedstvom mednarodnega sveta.

 

Art. 40

Gospodarsko leto se vsakokrat začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta. Pred 31. marcem naslednjega leta blagajnik bratstva predstavi bilanco stanja prihodkov in odhodkov prejšnjega proračunskega leta, le-to mora odobriti svet dotičnega bratstva.

 

Art. 41

Ob začetku triletnega vodenja svetov bo opravljen popis premoženja bratstva, ki se občasno posodablja.

 

Art. 42 

  1. Ko krajevno, pokrajinsko ali narodno bratstvo ugasne, njegovo premoženje preide na bratstvo višje stopnje. (Glej G.K. čl. 48.1)
  2. V primeru, da ponovno zaživi, bratstvo pridobi svojo še obstoječo lastnino, svojo knjižnico in arhiv, po Generalnih konstitucijah in kanoničnih zakonih. (Glej G. K. čl. 48.2)

 

Art. 43

  1. Svet, ki konča svoj mandat, mora pred praznovanjem volilnega kapitlja predložiti v preverjanje svojega ekonomskega položaja in dediščin, strokovnjaku, ki ni član sveta ali revizijskemu kolegiju bratstva iste ravni. Certifikat je potrebno predložiti zboru kapitlja (prim. G.K. čl. 54.3; 62.2.j; 66.2, l).
  2. Predsednik po preteku triletja, za katerega je bil izvoljen, preda svojemu nasledniku akte in listine bratstva ter upravne registre ustrezno podpisane s strani predsednika in blagajnika. Blagajnik ob koncu svojega mandata predloži svojemu nasledniku primerno popisan inventar in vsoto, ki morebiti ostane v blagajni.

 

POSTOPEK VOLITEV ZA SLUŽBE IN NADOMESTITVE

 

 

Skupna merila 

 

Art. 44 

  1. Volilni kapitelj skliče predsednik bratstva, v skladu s tem, kar je določeno v čl. 51.2 G. K. (lokalna raven) ter v 24. in 32. čl. teh Statutov (pokrajinski in narodni nivo).
  2. Predsednik bratstva na višji ravni lahko predvidi ali za kasneje odloži datum volilnega kapitlja, vendar ne več kot za dva meseca od trenutka, ko potečejo tri leta od prejšnjega kapitlja.
  3. Ko preteče čas mandat, sveta bratstva, le-ta izpolni dejanja, ki so bistvenega pomena za življenje bratstva in ki jih ni mogoče preložiti na naslednji svet.

 

Art. 45

  1. Pred glasovanjem za izvolitev v vsako službo je potrebno opraviti:

 odobritev Kapitlja za službe, ki jih je potrebno dodeliti določenemu številu svetnikov, poleg tistih, ki so določene v Generalnih Konstitucijah;

 imenovanje tajnika in dveh nadzornikov s strani predsednika kapitlja, ki so izbrani izmed članov kapitlja;

 Člani kapitlja morajo pripraviti predstavitev vsaj dveh kandidatov za vsako službo, le-ta upošteva razpoložljivost in kvalitete kandidatov, medtem ko pušča svobodo izvolitve vsakega brata, ki mu zakonsko to ni preprečeno.

  1. Volitve za vsako službo morajo biti opravljene posebej in na ločenem glasovanju, v naslednjem vrstnem redu:

 na prvi stopnji predsednik (prim. G.K. člen 78.1);

 na drugi stopnji podpredsednik (prim. G.K. člen 78.2);

 v zaporednih stopnjah preostali svétniki, v skladu z določitvijo v čl. 78.3 Konstitucije. Glasovanje za izvolitev tajnika, blagajnika in vodje vzgoje in na narodni ravni mednarodnega svétnika bo ločeno za vsako službo. Volivci bodo na vsako glasovnico zapisali samo eno ime za glasovanje;

  1. Za izvolitev v druge službe, na zahtevo kapitlja in če predsednik ne vidi težave, se lahko nadaljuje z glasovanjem “v bloku”, z eno samo glasovnico za vse svétnike, ki jih je še treba izvoliti.

 

Ponovne volitve in izpraznjene službe

 

Art.46

  1. Za ponovno izvolitev v iste službe ravnamo po čl. 79.1-3 v C.G.
  2. Za tretje zaporedne volitve svetnikov, ne glede na predhodno opravljene službe (tajnik, blagajnik ali drugi), pretekla triletja seštevamo, da se določi dvotretjinska večina, potrebna za ponovno izvolitev (prim. G.K. čl.79.3).
  3. Glede na to, da predsednik ne more biti izvoljen za podpredsednika, se triletja podeljenih mandatov za službo predsednika, podpredsednika in svétnika razlikujejo po svojih poteh; torej pri prehodu iz nižje službe na višjo, pa tudi z višje na nižjo, se čas mandatov ne sešteva.
  4. Podeljen mandat izvoljenih članov za vsako službo, traja eno triletje. Ko se mesto predsednika ali podpredsednika med triletjem izprazni, se ravna v skladu s čl. 81.1 in 2 G.K. Če se izprazni mesto svétnika, ga dotični svet zamenja v skladu s 1. čl. 81.3 Svet lahko stopi v stik s kandidati, ki so na volitvah dobili največ glasov in imenuje tistega ali tisto, ki sprejme službo.

 

Udeleženci volilnega kapitlja

 

Art. 47

  1. Na volilnem kapitlju sodelujejo:

 s pravico glasovanja –

Na krajevni ravni:

v skladu s čl. 77. iz Konstitucij imajo v krajevnem bratstvu aktiven in pasiven glas vsi z večnimi zaobljubami, ki jim to ni zakonito preprečeno. Bratje in sestre z začasnimi zaobljubami imajo le aktiven glas; –

Na pokrajinski ravni:

 svetni člani odhajajočega sveta, vključno s predstavnikom Frame, če je brat/sestra z zaobljubami OFS;.

 predsedniki krajevnih bratstev in drugi člani teh bratstev v skladu s čl. 22. tega statuta.

 

Na nacionalni ravni:

 svetni člani odhajajočega sveta, vključno s predstavnikom Frame, če je če je brat/sestra z zaobljubami OFS;

 pokrajinski predsedniki in še en izvoljeni član vsakega pokrajinskega sveta v skladu s čl. 31. tega statuta

 pokrajinski predstavniki po čl. 31

 

brez pravice glasovanja

– v bratstvih katere koli stopnje

 predsednik neposredno višje stopnje oziroma njegov pooblaščenec, ki ne sme biti član tega bratstva;

 duhovni asistent neposredno višje stopnje ali njegov pooblaščenec;

 duhovni asistent ali duhovni asistenti vsake stopnje (prim. Statuti za oskrbo 12.3) in asistent Frame iste stopnje

 

  1. Ne sodelujejo na volilnem kapitlju :

 Na volilnem kapitlju krajevnega bratstva ne sodelujejo bratje in sestre, ki so suspendirani po čl. 56.2 G.K. OFS. Svet krajevnega bratstva pripravi seznam članov bratstva, izključenih iz pravice do aktivnega in pasivnega glasu, Le-ta mora biti objavljen istočasno s sklicem kapitlja.

 Za izračun sklepčnosti pri volitvah v narodnem, pokrajinskem in krajevnem bratstvu prej odštejemo tiste, ki jim je udeležba na volilni skupščini onemogočena zaradi utemeljenih zdravstvenih, družinskih, delovnih razlogov ali zaradi oddaljenosti in ki imajo opravičilo narodnega oz. pokrajinskega oz. krajevnega Sveta (Glej G. K. čl 53.3 in 77.4)1.

 Za izračun sklepčnosti se pri volitvah v narodnem in pokrajinskem bratstvu odšteje tiste izvoljene predstavnike pokrajinskih bratstev, ki se neupravičeno ne udeležijo volilnega kapitlja in niso predsedniki krajevnih bratstev.

 

primer:

  1. Člani z glasovalno pravico = 50 oseb. Sklepčnost (več kot polovica) = 26.
  2. Člani, ki jim je iz tehtnih razlogov onemogočena udeležba in so opravičenih s strani sveta = 15 oseb.
  3. Torej je sklepčnost izračunana na 35 oseb = 18.

 

 

DUHOVNA IN PASTORALNA OSKRBA

 

 

Art. 48

  1. Višji predstojniki Prvega reda in Tretjih Regularnih Redov poskrbijo za duhovno in pastoralno oskrbo OFS osebno ali po njihovih pooblaščencih (prim. G. K. čl. 86.1 in Statuti za oskrbo 5.1-2).
  2. Navedeni predstojniki so odgovorni za kakovostno pastoralno služenje in duhovno oskrbo bratstvom OFS na različnih ravneh (Statuti za oskrbo 5.3).
  3. Višji predstojniki se med seboj dogovorijo o najboljšem načinu zagotavljanja duhovne oskrbe krajevnim bratstvom, ki jim je bilo zaradi višje sile to odvzeto (Glej G. K. člen 88.4 in Statuti za oskrbo 7.1).
  4. Višji predstojniki, ki so pristojni za isto ozemlje, se bodo dogovorili o

najboljšem načinu za kolegialno izvajanje svojih dolžnosti do pokrajinskih in narodnih bratstev OFS (prim. C.G. člen 88.5).

  1. Duhovnega asistenta pisno imenuje pristojni višji predstojnik, po predhodnem posvetovanju s svetom dotičnega bratstva (prim. Statuti za oskrbo 15.1 in 3)
  2. Kadar bratstvu ni mogoče dodeliti duhovnega asistenta iz prvega reda ali Tretjega Regularnega Reda, lahko pristojni višji predstojnik zaupa oskrbo naslednjim :
  3. a) redovnikom in redovnicam, ki pripadajo drugim Frančiškovim redovom;
  4. b) bratom/sestram Frančiškovega svetnega reda, klerikom ali laikom, posebej pripravljenim za to službo;
  5. c) drugim škofijskim ali redovnikom klerikom, ki niso frančiškani (prim. G. K. čl. 89.4 in Statuti za oskrbo4).
  6. Številu asistentov, ki so del svetov na različnih ravneh, ustreza število redov, ki dejansko oskrbujejo krajevna bratstva v kontekstu mednarodnega, narodnega ali pokrajinskega bratstva (prim. Statuti za oskrbo 16.1).
  7. Glavna naloga asistenta je spodbujanje poglabljanja Frančiškove duhovnosti in sodelovanje pri začetni in trajni vzgoji oskrbovanega bratstva

(Glej G. K. člen 90.1 in Statuti za oskrbo 13.1).

  1. Narodni in pokrajinski asistenti so dolžni usklajevati vzgojo asistentov in bratsko povezanost med njimi ter spodbujati zanimanje redovnikov Prvega reda in Tretjega Regularnega Reda za OFS in Framo (prim. Statuti za oskrbo 19.3 in 21.3).
  2. Narodni in pokrajinski asistenti morajo višje predstojnike svojega reda seznanjati z življenjem in delovanjem OFS in Frame v okviru svojih odgovornost (Glej Statuti za oskrbo 20.1 in 22.1).
  3. Krajevni asistent spodbuja občestvo znotraj bratstva ter med bratstvom in redovno skupnostjo, katere član je (prim. Statuti za oskrbo 23.2).
  4. Prošnja za duhovnega asistenta:
  5. a) v krajevnem bratstvu: svet vsake tri leta zaprosi pristojnega višjega predstojnika za asistenta po predhodnem pogovoru in izmenjavi mnenj z krajevnim predstojnikom, kot znamenje resničnega občestva in vzajemnosti (prim. G. K. čl. 91.2,d in Statuti za oskrbo1).
  6. b) v pokrajinskem in narodnem bratstvu: glej Generalne Konstitucije 91.2, b-c in Statuti za oskrbo1 in 21.1.

 

 

BRATSKI OBISK IN PASTORALNI OBISK

 

Art. 49

  1. Bratski obisk in pastoralni obisk naj bosta po možnosti opravljena skupaj (prim. G. K. čl. 93.4), v skladu z duhom pravila, določb Generalnih konstitucij (čl. 94-95), tega Statuta in Statutov za duhovno in pastoralno oskrbo pri OFS.
  2. Za boljši potek obiskov, tako bratskih kot pastoralnih, jih bodo vizitatorji pripravili vnaprej, tako da se zavežejo da

 pridobijo kopijo poročil s prejšnjih obiskov in katerikoli drug pomemben element;

 dotičnemu svetu sporočijo program in namen obiska;

 bratstvo, ki ga bodo obiskali, prosijo za predhodne informacije o trenutnem stanju;

 so odprti za predloge bratstva.

  1. Običajno bo dveh naslednjih mesecih vizitator napisal poročilo o obisku, ki bo namenjeno tako dotičnemu svetu kot njemu samemu. Če obiska nista bila izvedena skupaj, si morata bratski in pastoralni vizitator izmenjati poročili in jih ustrezno ohraniti v arhivih obiskanega bratstva.
  2. Vizitator ne more sprejemati odločitev o zadevah, ki zahtevajo skupno posvetovanje dotičnega sveta. V tem primeru bo o tem v ustreznem času obvestil svoj svet in obisk, če je to potrebno, ostane odprt.
  3. Po ustreznem časovnem obdobju se bo vizitator pozanimal o razpravah in odločitvah, ki so bile sprejete kot posledica obiska.

 

 

FRANČIŠKOVA DRUŽINA

 

Art. 50 

  1. Narodni svet je vključen v organizacijo Frančiškove družine, s katero dejavno sodeluje, da bi napravil navzočo skupno karizmo v življenju in poslanstvu Cerkve.
  2. Narodni svet mora aktivno delovati za krepitev edinosti in žive vzajemnosti vseh članov Družine in z organizacijami, ki jih navdihuje Frančiškova duhovnost.
  3. Narodni predsednik je član Frančiškovske konference Slovenije. Preko nje skrbi tudi za vzdrževanje povezanosti s Škofovsko konferenco Slovenije.

 

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

Art. 51

  1. Sklepi kolegijskih organov so veljavni, če je prisotna najmanj absolutna večina članov (več kot polovica).
  2. Razen v primerih, ko ti Statuti določajo drugače, se sklepi izvolijo z absolutno večino navzočih. V primeru neodločenega izida lahko odloči predsednik s svojim glasom.
  3. Glasovanje o posameznikih mora biti tajno. Ko gre za glasovanje o drugih zadevah se lahko glasuje z dvigom rok ali s tajnim glasovanjem. Pred povabilom kolegija k glasovanju z dvigom rok, lahko zahtevo za tajno glasovanje vloži vsak član volilnega zbora.

 

Art. 52

  1. Praktična razlaga tega Statuta za uskladitev njegove uporabe v različnih pokrajinah in na različnih ravneh narodnega bratstva, je v pristojnosti narodnega kapitlja
  2. Pojasnitev posebnih točk, ki zahtevajo takojšnjo odločitev, je v pristojnosti narodnega sveta z veljavnostjo do naslednjega narodnega kapitlja.
  3. Spremembe tega Statuta lahko predlaga narodni svet ali katerikoli pokrajinski svet.
  4. Sprememba narodnega statuta je v pristojnosti narodnega kapitlja z absolutno večino.
  5. Statut in njegove nadaljnje spremembe mora odobriti predsedstvo CIOFS (Glej G. K. čl. 6.2).
  6. Statut, ki ga potrdi CIOFS, postane izvršni in zavezujoč v 30 dneh od razglasitve, ki jo opravi narodni predsednik.

 

 

 

Razglasil podpredesdnik narodnega sveta OFS, br. Jožef  Kozel

Statut sprejet na volilnem9.  november 2024 LJUBLJANA in začne veljati, ko je potrjen na mednarodni ravni.

Na podlagi predhodne različica statuta sprejete na volilnem kapitlju OFS v Kančevcih, 24. novembra 2012.

ORDO FRANCISCANUS SAECULARIS SLOVENIJA 2025,  ORDO FRANCISCANUS SAECULARIS SLOVENIJA 2025 WORD

STATUT OFS SLOVENIJE 2025, STATUT OFS SLOVENIJE 2025 WORD