Sveti Frančišek je imel dar, da je ob pogledu na križanega Jezusa vedno trpel skupaj z njim. Kot odgovor na to iskreno sočutje je prejel Kristusove rane – stigmate. Frančišek je tako na svoj način presegel vse dotedanje svetnike, saj med njimi do tedaj ni bilo nobenega, ki bi nosil Kristusa upodobljenega na svojem telesu.
17. septembra obhajamo praznik vtisnenja ran svetemu Frančišku Asiškemu. Na ta dan je leta 1224 Frančišek Asiški prejel Kristusove rane, ko je molil na gori La Verna. Letos obeležujemo častitljivi jubilej, 800-letnico prejema ran. Slovesno somaševanje je ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj vodil kardinal dr. Franc Rode. Ob njem so somaševali številni frančiškani, med njimi tudi provincial frančiškanov, p. Marjan Čuden ter rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Somaševal je tudi provincialni minister kapucinov, br. Primož Kovač.
“Danes je zares velik dan za vse, ki smo povezani s sv. Frančiškom Asiški, saj obhajamo natanko 800 let odkar je sv. Frančišek prejel rane na gori La Verna. Povezani smo s slovesnostjo, ki se dogaja na tej gori.” Je uvodoma v nagovoru dejal rektor bazilike Marije Pomagaj, p. Robert Bahčič. V nadaljevanju je pozdravil kardinala dr. Franca Rodeta: “Danes smo tukaj zbrani tudi, da bi obhajali 90 let kardinala Rodeta. Gospod kardinal je ves čas svojega bivanja v Rimu v kapeli imel sliko Marije Pomagaj in relikvije sv. Frančiška. G. kardinal ima poseben odnos do Marije Pomagaj, zato smo želeli, da bi z vami obhajali ta jubilej. Ko ste bili nadškof ste z velikim veseljem skrbeli za to svetišče, da je postalo del mreže narodnih svetišč.”
“Danes goduje sv. Robert Bellarmin, ki se je rodil na dan, ko je umrl sv. Frančišek (4. oktobra), umrl pa je 17. septembra, da dan prejetja ran. V eni izmed pridig je dejal: ‘Največji čudeži krščanske vere, prvo mesto zavzema čudež prejema ran sv. Frančiška Asiškega. Naj ta slovesnost vtisne v srce, da bi ljubili gospoda, kot ga je ljubil sv. Frančišek.” Je uvodni nagovor zaključil p. Robert Bahčič.
»To kar pri svetemu Frančišku izstopa, je ljubezen do cerkve. Ni bil upornik in ni razdvajal. Njegova moč je bila v ljubezni. Vedel je, da cerkev transformiraš samo s trpljenjem zanjo. Frančiška je bolela slabost v cerkvi, izbral je uboštvo in ne uporništvo. Bogatel je z nevidnimi zakladi.«
»Danes obhajamo 800 let velikega dogodka v Frančiškovem življenju. Ne mučeništvo telesa, ampak ogenj duha. Sveti Frančišek se je s prejemom ran poistovetil s trpljenjem Jezusa Kristusa. Ljubezen do Gospoda poistovetimo tudi v trpljenju, ki naj se konča v slavi vstajenja.« Je nekaj poudarkov pridige kardinala dr. Franca Rodeta.
Ob zaključku svete maše se je p. Robert Bahčič kardinalu Rodetu zahvalil za vodenje slovesne svete maše ob 800-letnici prejema ran sv. Frančiška Asiškega. Obenem mu je izrekel iskreno voščilo ob 90. rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval čez nekaj dni. V zahvalo mu je izročil faksimile kartule, lista, kamor je sv. Frančišek napisal Hvalnico najvišjemu ter blagoslov bratu Leonu. To je najstarejši dokument, ki dokazuje, kaj se je dogajalo pred 800 leti na gori La Verna. Obenem je p. Robert kardinalu Rodetu izročil šopek devetih vrtnic, za devet desetletij njegovega življenja.
Danes goduje Robert Bellarmin, ki je tudi krstni zavetnik p. Roberta Bahčiča. Zato mu je ob zaključku svete maše voščilo izrekel provincial, p. Marjan Čuden.
Ob petju Frančiškovih litanij so se duhovniki odpravili v atrij sv. Frančiška, v katerem se nahaja slika prejetja ran, slikarja Tomaža Perka.
Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.
Vnaprej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti;
jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu.
(Gal 2,20; 6,17)
Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar
vir: https://marija.si/novice/2024-9-17/2170/
