Frančiškovi bratje in sestre KB OFS pri sv. Ceciliji – Celje smo se tokrat odpravili na romanje na Sveti Križ nad Belimi Vodami. Prva postaja je bila župnija sv. Mihaela v Šoštanju, kjer sta nas s šoštanjskim župnikom g. Jožetom Pribožičem pričakala naša člana iz Šoštanja s. Olga in br. Janko Jurkovnik. Tukaj smo si najprej ogledali župnijsko cerkev, nato pa skupaj krenili do cilja našega romanja.
Moderen župnijski center z cerkvijo sv. Mihaela v bistvu ni v samem kraju Šoštanj, ampak zahodno na manjši vzpetini v kraju Florjan. Koncem sedemdesetih let prejšnjega stoletja so to cerkev in župnišče postavili kot nadomestno gradnjo za porušeno istoimensko cerkev v vasi Družmirje, ki se je zaradi rudniške dejavnosti kasneje pogreznila v Šoštanjsko jezero. Iz stare cerkve je bil prenesen oltar, nekaj slik, fresk in še nekaj malega cerkvene opreme, vse ostalo je novo. Ta cerkev je dokaz, da lahko staro in moderno še kako lepo pašeta skupaj.
Po predstavitvi cerkve in župnije se nam je g. Pribožič z veseljem pridružil in z nami odrinil na Sveti Križ nad Belimi Vodami. Ker je bilo ta dan zelo vroče, smo bili veseli prijetnega hladu na Svetem Križu, saj se vrh hriba nahaja na nadmorski višini 1.054 metrov. Z njega se nam odpirajo prekrasni pogledi od Golt in hribovja proti Koroški, na Šaleško dolino, na hribovje proti Gori Oljki, spodnjo in zgornjo Savinsko dolino vse tja do Mozirja in Nazarij. Zato se ni začuditi, da je Sveti križ nad Belimi Vodami poleg romarske poti tudi priljubljena planinska in izletniška točka.
Na tem vrhu kraljujejo cerkev sv. Križa, zraven nje pa še starejša kapela in romarske stopnice. Kot pravi romarji smo tudi mi šli po njih po kolenih in zraven molili za dobre namene. Krona našega romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval naš DA br. Jurij Štraus. Ta maša nam je ostala še posebej v spominu, saj smo bili tokrat zadnjič skupaj z njim na romanju, ker je bil br. Jurij po 2. avgustu premeščen v Škofjo Loko.
Po maši nam je g. Pribožič razkazal cerkev in predstavil bogato zgodovino tega romarskega kraja. Cerkev je obiskal tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek, kjer je dobil tudi navdih za verze svoje zadnje pesmi: ”O, križ! Na visoko postavljen, zastava premage si nam! Visoko nam bodi pozdravljen, zaupanje naše si nam.”
Župnik nas je povabil tudi v klet bivše mežnarije, ki danes služi predvsem duhovnim vajam, kjer smo se ob kozarčku dobre kapljice zapletli z njim v prijeten pogovor.
Ko smo se vračali v dolino, smo se še zaustavili v Belih Vodah in si ogledali župnijsko cerkev sv. Andreja. Cerkev, ki je že skoraj vsa temeljito prenovljena, ponovno žari v vsej svoji prvinski lepoti. Tukaj smo se tudi poslovili od šoštanjskega župnika, saj zaradi obveznosti ni mogel več dalje z nami. Za konec našega romanja sta nas s. Olga in br. Janko še povabila k sebi na dom v idilično vasico Ravne nad Šoštanjem. Ob obilni večerji smo se še dolgo družili. Ob slovesu smo še postali ob čudoviti družinski kapelici z Medžugorsko Marijo in zmolili desetko rožnega venca. Ob enem smo br. Juriju v spomin tudi podarili fotoknjigo s slikami z naših druženj. Bogu hvala za vse in obilo Božjega blagoslova na vseh njegovih novih poteh mu želimo!
Tekst in foto: br. Darko Potočnik
