Sestram in bratom, ki deležimo na Frančiškovi karizmi, so 27. v mesecu posebej blizu, saj nas spomnijo na gibanje Duh Assisija, katerega glavni namen je molitev za mir. Gre za spomin na 27. oktober 1986, ko je papež Janez Pavel 2. v Assisiju zbral predstavnike različnih svetovnih verstev, da bi skupaj molili za mir. In če vsak mesec komisija za duhovnost pri Frančiškovski konferenci pripravi spodbude za molitev za mir (te najdete tukaj), se vsak leto v oktobru okrog spominskega dneva dobimo Frančiškovi na srečanju Duha Assisija, na katerem osvetlimo kakšnega od vidikov miru, se med seboj družimo in spoznavamo, ter seveda molimo za mir.
Letošnje srečanje je potekalo na Ptujski Gori, kjer so nas gostili bratje minoriti. Po molitvi rožnega venca je sledila sveta maša, pri kateri je somaševanje vodil br. Janez Papa, OFM. V stilu uvodnega pozdrava, ki ga je nam, Frančiškovim, in ostalim romarjem pri Mariji, zavetnici s plaščem izrekel p. Emil, bi lahko rekli: “Ni bil papež, je bil pa Papa.” 🙂 V svoji pridigi nam je spregovoril o miru, za katerega si lahko In si moramo prizadevati, da bi lahko na koncu sestavili veliki mozaik, katerega delček je vsak od nas. “Mir obstaja. Ga želimo živeti?” je sklenil svoje razmišljanje. Doživeto sveto mašo, h kateri je veliko prispevalo tudi vzdušje v baziliki, ki se je kopala v barvah zaradi barvnih oken in igre sonca, so polepšale tudi šolske sestre, ki so vodile petje, ter sodelovanje sester in bratov s prošnjami in uvodi.
Po sveti maši je sledil čas za malico, potem pa smo v cerkvi prisluhnili pričevanju s. Martine Štemberger (ŠSSFKK), br. Jožeta Kozela (OFS) in Matjaža Muršiča (vojaškega kaplana v slovenski vojski). Vsak po svoje je spregovoril o sebi ter otem, kako doživlja mir. Njihove izkušnje je moderirala s. Dorica Emeršič (OFS). Tako je s. Martina delila svojo izkušnjo, kako najti mir tudi v dogodkih, ki so boleči in žalostni ter jih je težko sprejeti. Zanimivo pa je bilo tudi slišati, kako se za mir trudi nekdo, ki je del vojske. Tako br. Jože kot Matjaž sta med čudeži, za katere sta hvaležna, omenila dejstvo, da jima do sedaj še ni bilo treba uporabiti katerekoli vojaške opreme, ki je namenjena uničevanju, razen na usposabljanjih za vajo. “Vojska, policija, gasilci, reševalci – to so službe, za katere smo veseli, če nimajo dela,” je bil citat, pod katerega bi se vsi podpisali.
Kosilo, ki je sledilo, je bilo iz popotne torbe, ampak tudi če bi kdo ne imel hrane v njej, je bilo dovolj peciva in pijače, da bi ne smel biti lačen. Ob vsem tem pa so presenečenje pripravili sestre in bratje OFS, ki so poskrbeli za peko kostanjev (posebej se je angažiral br. Tonček Horvat in bratstvo iz Vidma).
Ker se na Ptujski Gori že več let odvija tudi Marijafest, smo ga po predstavitvi bazilike Marije s plaščem, izpeljali tudi Frančiškovi. Kar šest skupin/redov je na njem sodelovalo vsaj z eno pesmijo na čast Mariji (sestre klarise pa so z nami bile povezane s pismom). Pesmi, ki so lepo zazvenele v cerkvi, so samo še dodale piko na i krasnemu dnevu, ki smo ga smeli preživeti na Gori. Ob koncu so sledile še Marijine litanije, sklepni blagoslov in zadnji kostanji ter veselo in sproščeno vzdušje, v katerem smo odhajali od Marije.
Da je bil dan res krasen pa kažejo tudi spodnje fotografije z dogodka.
