Na Tiho nedeljo popoldne smo se Frančiškovi bratje in sestre iz bratstev OFS Kostanjevica in Gorica ter še veliko drugih (bilo nas je čez 100) zbrali pri Kapucinski cerkvi v Gorici, da bi skupaj molili križev pot po goriških ulicah (tu so skrbeli za našo varnost in urejali promet lokalna policija, mestni redarji in prostovoljci) in potem na naši strani na Kapelo. Pot nas je vodila mimo goriških zaporov, stolnice, sester klaris, cerkve sv. Ignacija in potem skozi tunel do nekdanjega mejnega prehoda Rafut/Pristava, od tam pa na Kostanjevico. Vsebino postaj smo si ‘izposodili’ pri duhovniku msgn. Jožetu Plutu, ki so ga nagovorile vojna v Ukrajini potres v Turčiji in Siriji. Za uvod je zapisal:
“Ta križev pot nastaja med vojno v Ukrajini, potresom v Turčiji in Siriji, med ugrabljanjem deklet v podsaharski Afriki, med zapiranjem duhovnikov in laikov v Nikaragvi, in, žal, še vedno ni končan. Rad bi ga končal in molil za kaj drugega, premišljeval o čem drugem. Pa še ni konec. Ob vsaki postaji vidim slike iz vojne v Ukrajini in širše. Vidim ukrajinsko mater, ki pošlje 12-letnega sina samega v begunstvo, in rusko mater, ki jo obvestijo, da ji je padel sin. Vidim pobite civiliste na ulicah Buče in Mariupola. Vidim bombardirane porodnišnice in bolnišnice, pa tudi moralne stiske vseh vojskujočih. Vidim nemočne, ki so močni, in vidim mogočne, ki so šibki. Vidim prestreljene ikone Matere Božje. Vidim molitev trpečih pred to sveto podobo.
Slišim Jezusove besede Petru: “Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani,” in slišim druge njegove besede: “Ljubite svoje sovražnike! Molite za tiste, ki vas preganjanjo!”
Vidim Boga, ki joče s človeštvom in ponovno pripoveduje: “Bog je svet tako ljubil, da mu je dal svojega Sina.”
S pravoslavnim starcem ob vsaki postaji vzklikam: Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga – usmili se mene, grešnika!”
Molili smo izmenjaje eno postajo slovensko, naslednjo italijansko. Pri vsaki postaji smo dodali tudi nekaj svojega – kratko molitev, povezano s tremi letošnjimi jubileji na Kapeli: 400-letnico postavitve prve cerkvice, 70-letnico župnije in 150-letnico rojstva p. Stanislava Vavpotiča, ki je po italijanskem bombardiranju Kostanjevice ostal sam v samostanu kot varuh svetišča in so ga 1916 brez obsodbe ustrelili. Pri deseti postaji smo se spomnili tudi naše hudo bolne predsednice s. Fani. Križev pot smo zaključili v cerkvi na Kapeli z nagovorom in blagoslovom goriškega nadškofa C. M. Redaellija. Zbrane prispevke (600 €) smo namenili za prizadete v potresu v Siriji.
Fraternità OFS di Gorizia e Kostanjevica (Nova Gorica)
Bratstvi FSR Kostanjevica (Nova Gorica) in Gorica
