»Imej srce, polno sočutja do revežev, bednih in nesrečnih, ter jim po svoji moči pomagaj in jih tolaži. Za vse imetje, ki ti ga je dal Bog, se mu zahvaljuj, da boš vreden še več prejeti. Do svojih podložnikov bodi pravičen, tako da se držiš poti pravice, ne da bi zašel na desno ali na levo; in vedno bodi bolj na strani reveža kot bogatina, dokler se nisi prepričal o resnici. Trudi se, da bosta pri vseh tvojih podložnikih vladala pravičnost in mir …«
Ta naročila je svojemu sinu v oporoki (daljši odlomek si lahko preberete spodaj) zaupal francoski kralj Ludvik IX., ki je bil že nekaj let po smrti razglašen za svetega. Kaj pa vemo o njem?
Sveti Ludvik IX. je bil v Frančiškovih redovih prisoten na poseben način, sestre in bratje so se mu priporočali, ga častili in slavili. Njegov zgled, vera, zaupanje v Boga ter tudi skrb za sočloveka in državo na poseben način nagovarjajo in kličejo k posnemanju slehernega človeka in vsakega kristjana.
Ludvik IX. je bil zelo uspešen tako bojevnik kot tudi diplomat; vse svoje življenje je bil znan kot uspešen posrednik, pogajalec med sprtimi stranmi. Nanj so se obračali razni kralji, cesarji in papeži, kar kaže na njegovo miroljubno naravo. Kralj Ludvik IX. je bil dejaven tudi na področju gradnje; zgradil je številne samostane, cerkve, hospice in izobraževalne ustanove. Najbolj znana je gradnja cerkve Saint Chapelle, kamor so shranili relikvije, ki jih je od Baldvina, rimskega cesarja Konstantinopla, kupil Ludvik.
13. stoletje je bilo stoletje križarskih vojn. Ludvik IX. je sodeloval v dveh, v 7. in 8. križarski vojni. Ne, ker bi želel biti veliki bojevnik, ampak je bila udeležba v njih posledica njegove zaobljube.
Na 8. križarski pohod se je Ludvik odpravil leta 1270, v upanju, da spreobrne sultana v Tunisu in skupaj z njim premaga sultana v Egiptu. A namera mu ni uspela, zaradi vročine in pomanjkanja vode so se razpasle številne bolezni in veliko število vojakov je umrlo.
3. avgusta 1270 je umrl njegov sin Tristan , 25. avgusta pa je umrl tudi kralj Ludvik IX. Pred smrtjo je Ludvik sinu Filipu III. narekoval oporoko, ki se je ohranila do današnjih dni in vsebina katere kaže na njegovo veličino.
Postopek za imenovanje kralja Ludvika IX. za svetnika se je začel zelo hitro. Že v času njegovega življenja so ga ljudje oboževali in zato se je takoj po njegovi smrti začel proces, da bi ga razglasili za svetnika. Hkrati se je ob njegovih posmrtnih ostankih zgodilo več čudežev.
Leta 1272 je francosko plemstvo vložilo prošnjo za kanonizacijo in 1275 je papež odprl uradni postopek. Plemstvo je sicer želelo pospešiti sam proces, vendar se je papež držal protokola. 27 let po njegovi smrti, ko je vladal Ludvikov vnuk Filip IV., je na slovesnostih v avgustu leta 1297 papež Bonifacij VIII. Ludvika IX. razglasil za svetnika.
Iz duhovne oporoke sv. Ludvika IX. sinu:
»Predragi sin! Najprej ti naročam, da ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso močjo; brez tega ni zveličanja.
Sin, moraš se varovati vsega, kar veš, da ne ugaja Bogu, namreč vsakega smrtnega greha, tako da moraš rajši dopustiti, da te na vse načine mučijo, kakor pa da bi storil kakšen smrtni greh. Če Gospod dopusti, da te zadene kakšna težava, jo moraš prenašati dobrodušno in hvaležno; misli si, da je v tvojo korist in da si to morda zaslužil … Rad in pobožno se udeležuj božje službe, in dokler si v cerkvi, glej, da se ne boš oziral naokrog in brez potrebe govoril, temveč Gospoda pobožno moli glasno ali premišljujoč v svojem srcu. Imej srce polno sočutja do revežev, bednih in nesrečnih ter jim po svojih močeh pomagaj in jih tolaži. Za vse imetje, ki ti ga je dal Bog, se mu zahvaljuj, da boš vreden še več prejeti. Do podložnikov bodi pravičen … in vedno bodi bolj na strani reveža kot bogatina, dokler se nisi prepričal o resnici … Bodi vdan in pokoren naši materi rimski Cerkvi … delaj za to, da bo izginil iz tvoje dežele vsak greh, posebno pa preklinjevanje in krivoverstvo.
Preljubi sin, končno ti podeljujem ves blagoslov, kakor ga more ljubeči oče dati sinu … Naj ti Gospod podeli milost, da bi tako izpolnjeval njegovo voljo, da bi mu s tem služil in ga častil, tako da bi midva po tem življenju skupaj prišla k njemu, kjer ga bova gledala, ljubila in hvalila brez konca.«
Pogovor o njem (spregovorila sta s. Andreja Eržen in br. Robert Bahčič) lahko poslušate na naslednji povezavi – tukaj.
Ob 800 letnici njegovega rojstva (leta 2014) so bile prevedene tudi kateheze o zavetniku OFS, ki jih lahko najdete tukaj.
Lahko pa si pogledate film, ki je v angleščini- tukaj.
Lep praznik vsem!
