REPORTAŽE iz ROMANJA v ASSISI VSEH FRANČIŠKOVIH REDOV SLOVENIJE
12. oktober 2024
Na poti domov smo namesto Padove obiskali goro La Verno, ki nam je zaradi zapore ceste izpadla iz programa. Čudovito vreme je čudovito stvarstvo še poudarilo, tako je ta kraj romanju dal pečat božje lepote.
Tu je bil Frančišek, proti koncu svojega življenja, zaznamovan z bolečino in ljubeznijo, nas pa je La Verna zaznamovala z lepoto.
Na poti pred Padovo smo prisluhnili s. Emi, ki nam je predstavila sv. Leopolda Mandiča in Tatjani Hudomalj, ki je pričevala o močnem priprošniku Antonu Padovanskem.
Romanje smo končali z večernicami v Vipavskem Križu.
Tekst: br. Jakob Kunšič
Foto: br. Tonček Horvat
————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
11. oktober 2024
Zadnji dan v Assisiju smo namenili Frančišku. Mudili smo se v bazilik sv. Frančiška. Ta kraj se je nekdaj imenoval peklenski grič. Tu so pokopavali izobčence, kaznjence, obešence in podobne reveže. Prav tu si je želel biti pokopan naš brat Frančišek. Želel je biti ubog, manjši, a je postal velikan krščanskega življenja. Cerkev je v Frančiškovi majhnosti in ponižnosti prepoznala veličino svetosti. Na tem peklenskem griču je zgradila mogočno baziliko sv. Frančiška in ta kraj se je preimenoval v rajski grič.V tem je svetost, da iz peklensekega z božjo milostjo naredimo nekaj svetega. Naj nam sv. Frančišek pomaga stopati po poti svetosti in v njej napredovati.
Tekst: br. Jakob Kunšič
Foto: br. Tonček Horvat
————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
10. oktober 2024
Žal smo morali popoldne poslušati br. Jakoba.
Pri Rivo Tortu smo sestopili na zemljo. Tu nas čakajo bratje in s tem povabilo k ljubezni do bratov. Ljubezen ni čutenje, še manj govorjenje, ampak je stvar naših rok in nog. Po njih postane nekaj konkretnega.
Srečali smo gobavca, ki mu je Frančišek izkazal usmiljenje. K temu ga je lahko nagnila le Božja milost. Gobavci so neobčutljivi za toplo in mrzlo. Taki lahko postanemo tudi mi neobčutljivi za brata.
Prosili smo za skrušenost nad svojo gobavostjo in za hrepenenje, da bi bili dobri, sveti, manjši bratje in sestre.
Dopolodan
Svoboda ni enostavna. Poznamo svobodo tega sveta in svobodo evangelskega življenja. O svobodi sveta nam je pričeval eden od udeležencev, ki je čar svobode okušal tudi v drogi. Ta svoboda ga je pripeljala v temo nesvobode. Vendar ga usmiljeni pogled dobrega Boga ni zapustil temveč ga počasi, a vztrajno osvobaja.
Frančiškov oče Peter Bernardone je svojega sina želel ujeti v svoj načrt, da bi bil njegov naslednik, da bi bil trgovec. Ta posesivna želja pa vendar ni ustavila Frančiška, ki je že okusil dar drugačne svobode. Do golega se sleče in očetu vrne vse. Bridko za družino, a potrebno za osebno svobodo. Frančišek od sedaj naprej kliče le še Oče naš.
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br. Tonček Horvat
————————————————————————————————————————–
09. oktober 2024
Popoldan
Popoldne smo obiskali Marijo angelsko.
Kaj imata skupnega Frančišek in Marija? Nista se pritoževala. Marija je v času velike preizkušnje izrekla slavospev Magnificat, Frančišek pa je v velikih bolečinah malo pred smrtjo sestavil Hvalnico stvarstva.
Naj nam izprosita milost, da bi zapustili godrnjanje in svoj pogled usmerili v to, kar je lepo, večno, ljubeče in sveto.
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br Tonček Horvat
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br. Tonček Horvat
Dopoldan
Tretji dan romanja dopoldne smo poromali k sv. Damjanu. Tu br. Frančišek na lastna ušesa sliši Gospoda, ki mu spregovori s križa. Ta kraj je zelo zaznamovala tudi s. Klara, saj je s svojimi sestrami najprej bivala prav tu. Tukaj je tudi umrla.
Frančišek tu moli malo drugače kot mi. Mi navadno molimo, naj Bog uredi stvari tako, da nam bo dobro oz. da bo meni dobro: da dobro pišem kontrolko, da se dobro poročim, da dobim dobro službo, da dobro prenašam bolezni, za srečno zadnjo uro in podobno.
Frančisek pa je Gospoda prosil, naj mu postane jasno, kaj naj naredi. Torej ne prosi, da bi Bog podprl in uresničil njegove apetite, ampak da bi dobil milost odprtosti za božji načrt.
Frančisek prosi Gospoda: kaj želiš, da storim?
Gospod odgovarja: “Popravi mojo Cerkev.”
Frančisek začne zbirati kamne in popravljati cerkev sv. Damjana. Ljudje so ga imeli zavoljo tega za trčenega. Če je bil norec za posvetne poglede, je bil tako nor na Boga, da je popravil najprej cerkvico sv. Damjana, potem pa s svojim norim zgledem obnovil celotno Cerkev.
Kakšen norec sem jaz?
Kaj jaz gradim na tem svetu?
Kako sodelujem z arhitektom (Bogom)?
Gospod, razjasni temine srca tudi meni,
da spoznam kaj želiš, da storim.
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br. Tonček Horvat
————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
08. oktober 2024
Popoldan
Sveto Klaro smo obiskali popoldne.
Nagovorila nas je s. Tina Dajčer in nas spodbudila k molitvi.
Klara je bila žena molitve. Izbrala je uboštvo, čeprav je bila plemiškega rodu in iz premožne družine. Izbrala je uboštvo, ker je želela več. Želela je najbogatejšega in ga izbrala za svojega ženina. Vsemu se odpove, da dobi Kralja kraljev, Gospoda gospodov, Kristusa Jezusa.
Zakaj se ti zdi vredno opustiti malike in se odločiti za evangelij je bilo vprašanje, ki smo ga prejeli za osebno delo.
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br. Tonček Horvat
Dopoldan
Krst pomeni potopiti, utopiti grešnega človeka in zaživeti v božji milosti, ki me spreminja. Krst je kot prehod v božjo svetlobo v kateri je lepo živeti. Božja jubezen, ki jo prejemam ima še en učinek. Tudi mene spreminja, spreminja v ljubezen samo. Biti božji otrok pomeni biti tudi dedič. Biti dedič božjega kraljestva je pa nepredstavljivo veličastna reč.Tudi če sem običajen grešnki kot vsi ljudje, me krstna milost vedno veže na ljubezen Boga. Če me Bog ljubeznivo gleda kot svojega otroka, je povsem drugače biti grešnik, ki se vsake toliko izgubi v posvetnem.
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br Tonček Horvat
————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–
07. oktober 2024
Prvi dan romanja so nam načrte prekrižali avtomobili. Želeli smo na goro La Verno, a je bila cesta zaradi rallyja zaprta.
Božja previdnost nas je zato peljala k sv. Veroniki Giuliani v Citta di Castello.
Tako kot Frančišek je tudi Veronika prejela Jezusove rane. Oba sta hrepenela, da bi bila podobna Kristusu, ki ljubi in se žrtvuje do krvi. Tako je Veronika lepo nadomestila Frančiška.
Kdo si upa moliti s sv. Frančiškom, ko prosi Gospoda, naj mu da milost ljubezni in trpljenja. Frančišek je prosil:
Moj Gospod, Jezus Kristus, daj mi dve milosti preden umrjem: Najprej, da bi v svojem življenju čutil na duši in telesu, kar je mogoče bolečin, ki si jih ti prenašal v času svojega grenkega trpljenja. Nato pa, da bi v svojem srcu čutil tisto ljubezen, ki je tebi dala moč, da si se podvrgel trpljenju za nas grešnike.
Tekst: br. Jakob Kunšič
foto: br. Tonček Horvat
