Tretja sobota v mesecu maju je bila letos (2019) izbrana za datum narodnega srečanja sester in bratov Frančiškovega svetnega reda (OFS) in Festival Frančiškovih otrok in Frančiškove mladine (FO in FRAME).
Zjutraj smo se zbrali v Škofji Loki, kjer so nas pričakali z malico in kavo ter možnostmi, kako preživeti sobotno popoldne v različnih delavnicah med katerimi smo lahko izbirali.
Po sveti maši, pri kateri nas je nagovoril br. Janez Papa, narodni duhovni asistent v NS FO in FRAMA s strani frančiškanov, in nam predočil sadove Svetega Duha (potrpežljivost je še posebej izpostavil), smo odrasli prisluhnili pričevanju zakoncev Čušin. Da sta blagoslovljena in srečna vsak trenutek življenja, ko se le spomnita na to, da imata nekoga, ki ju ima rad, da sta prejela milost vere … – sta nam povedala. Zraven pa poudarila pomen molitve in pogovora v njunem zakonu in družini. V delu, kjer se je vprašanje dotaknilo vizije Cerkve na slovenskem, je bil odgovor zelo preprost: že 2000 let imamo program za naše delo, ljubezen do bližnjega; tudi do sovražnika. Gregor je na kratko predstavil tudi svojo knjigo Vita dolorosa; kako je nastajala, kako se je ob njej oblikoval odnos s slikarko, ki jo je opremila ter kaj je prinesla s seboj. “Čudni, zmešani tipi,” smo lahko ob koncu srečanja lahko slišali, ko je Gregor opisal frančiškove, ampak to smo kristjani tako ali tako. Sprijazniti se moramo s tem, da smo v vlogi soli, ki ni največji del v kruhu, je pa pomemben del (količina se navadno kritizira), del, ki se lahko pozabi.
V tem času je za otroke bila pripravljena kateheza, v kateri so preko iger in dinamik odkrivali veselje in blagoslove.
Kosilo, ki je sledilo, nas je povezalo pod poročnim šotorom, ki so ga postavili na samostanskem dvorišču. Kuharji so se trudili, da smo v dobri družbi potešili lakoto.
Po kosilu pa smo naslednji del programa preživeli po izbranih delavnicah; tako smo si lahko ogledali mesto, se preizkusili v plezanju, se sončili v navzočnosti Najsvetejšega, obiskali dom za upokojence, sodelovali v pogovornih skupinah, izbirali dobre motive v fotografski delavnici, se igrali družabno igro Fraktivity, bili v eko delavnici, si pogledali projekt Well4Africa (mimogrede, denar, ki smo ga zbrali s prostovoljnimi darovi, je namenjen temu projektu) in še …
Čas v prijetni družbi je hitro tekel in že nas je čakalo presenečenje v obliki dramske igre o tem, kako je br. Romuald začel pisati škofjeloški pasijon. Igro je napisala sestra Bernarda iz lokalnega krajevnega bratstva. Po igri pa je sledil le še sklepni blagoslov in odpravili smo se domov.
Do zaključka programa je kolikor toliko zdržalo tudi vreme, ki pa je kmalu po koncu spustilo zapornice dežju.
Za lep, srečen in blagoslovljen dan hvala organizacijski ekipi ljubljanske pokrajine in krajevnemu bratstvu Škofja Loka, ki nas je gostilo.
Spodaj je še nekaj fotografij dogajanja.