V četrtek, 15. oktobra 2020, je po 76 letih nenadoma dopolnil daritev svojega življenja duhovnik Koprske škofije Dominik Brus, duhovni pomočnik v župniji Nova Gorica. O sobratu, bratu v duhovniškem bratstvu, duhovnem asistentu v OFS, je nekaj misli zbral br. Stanko Šorli.
Spodaj omenjeni intervju z njim pa lahko preberete tukaj, strani 16 do 19 (klikni na označeno besedilo).
Ko se je, že oblečen v albo, v zakristiji pripravljal na večerno sveto mašo v kapeli cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, je Gospod poklical k sebi našega brata g. Dominika Brusa. Po upokojitvi je dobrovoljno sprejel službo duhovnega pomočnika v župniji Nova Gorica. Pri njem so se tako dobesedno udejanjile svetopisemske besede: “Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.” (Heb 5,6).
Veliko smo o njem prebrali v BF 2/2018, kar sta napisali sestri Silva in Valentina ali pa je na njuna vprašanja odgovoril sam, zato naj izpostavim samo nekatere poudarke o njem kot Frančiškovem bratu, tretjeredniku – tako so nam takrat še pravili – ko sta leta 1974 skupaj s takratnim koprskim škofom Janezom Jenkom po spodbujanju g. Štrancarja ter duhovni pripravi pri p. Filipu Rupniku OFM izrekla zaobljube v OFS. Brat Dominik je postal zavzet član Duhovniškega bratstva OFS in v zadnjih dveh župnijah, ki jih je upravljal, tudi duhovni asistent krajevnih bratstev. Bratstvi v Tolminu in Podnanosu sta mu gotovo zelo hvaležni za njegove še kako koristne in potrebne spodbude, predvsem pa za iskreno in neutrudno služenje. Vsa leta je deloval kot predstavnik Duhovniškega bratstva tudi v Pokrajinskem svetu OFS koprske pokrajine. Po prihodu v Novo Gorico se je ponižno vključil v KB OFS Kapela in sprejel službo odgovornega za vzgojo. Na večini srečanj nas je obogatil s svojimi življenjsko tako preprostimi, vendar bogatimi in vzgojnimi primeri in mislimi. Njegovo pripadnost in zvestobo Asiškemu ubožcu je v pogrebni homiliji pomembno izpostavil tudi naš škof Jurij, ki ga je g. Dominik v njegovi odsotnosti kar nekajkrat zastopal na tradicionalnih čezmejnih srečanjih ob jaslicah.
Gospod Dominik je bil človek iz ljudstva in za ljudstvo. Ni pozabil svojih korenin, ni pozabil, da samo preko spoštljivega odnosa in ljubezni do stvarstva in vseh ljudi vodi pot v odrešenje. V njem se je čudovito udejanjilo tisto načelo: »Moli in delaj!« Vsega se je lotil, vse življenje je ostal kot zvedav otrok…, zato se je še komaj pred letom udeležil tečaja varne vožnje, čeprav je že 50 let voznik, da bi se prilagodil novim spoznanjem in priporočilom. Privzel je in uporabljal tudi sodobna komunikacijska sredstva. Skrbel je in posodabljal spletno stran, župnijska oznanila, obdeloval in urejal knjižna gradiva župnij, kjer je deloval… Njegovo duhovno dimenzijo pa naj ilustrirajo njegove misli izrečene na septembrski seji Župnijskega pastoralnega sveta Nova Gorica: »Lepo je, da se gre letos v globino, da se približamo Jezusu, kajti iz njegovega srca prihaja sedem studencev, ki nas napajajo. Iz Jezusa izhaja vse, ob njem rastemo. Človek začuti, da nas zakramenti oplajajo. Potem bo to prešlo tudi na drugega. Jezus je vir vsega lepega. Moja želja je, da bi tako živeli, da bi tudi drugi začutili, kako se imamo radi.«
Stanko Šorli
